Osnove sestavine piva so:
- Voda
- Slad
- Hmelj
- Kvas
Iz teh sestavin je možno skuhati skoraj vse vrste piva. Čepraj je težko ugotoviti koliko jih sploh obstaja. Vse je odvisno koga vprašate.
Slad – mletje
Bistveno pri mletju slada je, da zrno zmeljemo v majhne koščke, tako da lahko škrob, sladkorji, proteini in encimi iz notranjosti zrna pridejo v stik z vodo. Po drugi strani pa moramo lupino zrna pustiti čimbolj celo.
Encimska pretvorba
Pri encimski pretvorbi se škrob iz zmletih zrn pretvori v sladkor, dolge verige proteinov v krajše in dogajajo se še nekateri drugi procesi.
Zagotoviti je potrebno temperaturo mešanice zmletega slada in vode med 66-70°C približno eno uro.
Precejanje in izpiranje
S precejanjem ločimo že uporabljeno zrnje od pivine. Z izpiranjem pa izkoristimo sladkorje, ki bi sicer ostali v zmletem zrnju slada.
Hmeljanje
Pri hmeljenju pivino vremo s hmeljem. Okus in aroma hmelja se pri tem izločita v pivino. Pivina se sterilizira in potekajo še nekateri drugi procesi.
Hlajenje
Hmeljeno pivino je potrebno po vrenju čim prej ohladiti na temperaturo okoli 24°C in dodati kvasovke, da ne pride do kontaminacije hmeljene pivine. Hmeljena pivina ohlajena pod 70°C je dovzetna za kontaminacijo!
Fermentacija
Pri fermentaciji kvasovke, ki jih dodamo hmeljeni pivini, pretvorijo sladkorje iz pivine v alkohol, ogljikov dioksid (mehurčki) in okus značilen za pivo.
Glede na vrsto uporabljenega kvasa uravnavamo temperaturo fermentacije:
kvasovke zgornjega vrenja (ang. ale yeast): 13-24°C.
kvasovke spodnjega vrenja (ang. lager yeast): 0-12°C. Kvasovke spodnjega vrenja uspevajo tudi pri višjih temperaturah.
Stekleničenje
Pivu dodamo se nekaj sladkorja za karbonizacijo (mehurčke), pivo natočimo v steklenice in zapremo.
Še prikaz v sliki:
Vrste piva:
V osnovi se deli pivo samo na dve vrsit:
- Ale
- Lager
Posledica tega je izbira kvasa kot smo spoznali zgoraj. Nato z različnimi kombinacijami sestavin izdelujemo različne vrste piva. Na sliki spodaj je so prikazane najpomembnejše zvrsti in njihovi tipični predstavniki:
